Nujna služba Severne Saške: Eksplozija stroškov ogroža oskrbo!

Nujna služba Severne Saške: Eksplozija stroškov ogroža oskrbo!

Službe za nujno pomoč v okrožju Severna Saška se soočajo s finančnim preobratom: od leta 2026 bo treba za ta pomemben sektor zbrati impresivnih 221,5 milijona evrov. To ustreza skoraj 77-odstotnemu povečanju glede na prejšnje obračunsko obdobje, kjer so odhodki znašali še okoli 125 milijonov evrov. Okrožni upravitelj Kai Emanuel ta znesek opisuje kot izjemen in poudarja nujnost situacije. Posebej je treba poudariti, da se že v obdobju od 2025 do 2026 pričakuje 29-odstotno povečanje stroškov. Za Jensa Kabischa, drugega svetnika, so razlogi za to povečanje jasni: letna dinamika stroškov na različnih področjih predstavlja pomemben del, kot Torgauer Časopis je poročal.

Odobritev regionalnih združenj obveznih zdravstvenih zavarovalnic in nemškega zakonskega nezgodnega zavarovanja k predlogom za podelitev nakazuje, da odgovornost za nujno pomoč ostaja v zaupanja vrednih rokah. Ponudniki pa niso novi: Malteser Hilfedienst gGmbH, okrožno združenje DRK Delitzsch, okrožno združenje DRK Eilenburg in Johanniter-Unfall-Hilfe so dejavni v različnih regijah. Falck Emergency Rescue GmbH bo še naprej delovala tudi v Oschatzu. Zanimivo je, da okrožno združenje DRK Torgau-Oschatz zaradi pomanjkanja referenc ni moglo sodelovati na razpisu – v reševalni službi niso aktivni že od leta 2019.

Usposabljanje in kakovost v središču pozornosti

Da bi se soočili s prihodnjim izzivom, naj bi od leta 2026 uvedli enotne kvalifikacijske standarde za zaposlene v nujnih službah. V Delitzschu je načrtovana osrednja kontaktna točka za nadaljnje usposabljanje in ponovno certificiranje, ki jo bo podpiral Johanniter. To bi lahko pomagalo povečati kakovost storitev nujne pomoči v regiji. Toda kdor pozorno spremlja trenutne številke, hitro ugotovi, da je to lahko le del rešitve. Po mnenju Združenja nadomestnih skladov e. V. (vdek) je v zadnjih letih pokazal, da so izdatki za nujno pomoč in reševanje eksplodirali. Leta 2023 je bila poraba 8,7 milijarde evrov – kar je podvojitev v primerjavi s pred desetimi leti, kot navaja vdek.

Kljub visokim izdatkom ostajajo pomanjkljivosti kakovosti izziv. Ulrike Elsner, predsednica vdek, poudarja, kako pomembna je kakovostna oskrba v nujnih primerih. Ob tem je zaskrbljujoče, da tretjina reševalnih akcij ne zahteva nobene reševalne opreme, ker ne gre za prave nujne primere. To kaže, da sta digitalno povezovanje in boljše sodelovanje med nadzornimi centri urgentnih služb in dežurne medicinske službe nujno potrebna.

Jasna vizija za prihodnost

Za izboljšanje kakovosti nujne pomoči je ključna reforma in posodobitev celotnega sistema. Študija, ki sta jo naročila fundacija Björn Steiger in fundacija Bertelsmann, poudarja različne pomanjkljivosti in primanjkljaje v sistemu nemških služb za nujno pomoč. Analizirani so ne le procesi in organizacija, temveč tudi sodelovanje med različnimi akterji in predstavljene možne rešitve, kot poudarja Fundacija Steiger.

Skratka, prihajajoče spremembe v urgentnih službah so vprašanje, ki zadeva vse nas. Naraščajoči stroški in potreba po učinkoviti nujni oskrbi jasno kažejo, da je nujno ukrepanje – za zagotovitev prihodnosti nujne medicinske oskrbe v Severni Saški je potrebna dobra roka. Prihodnja leta bodo pokazala, ali je mogoče narediti prave korake.