Najstarejši kovanec na Saškem: Odkrit zaklad iz keltskega obdobja!
Odkritje najstarejšega keltskega kovanca na Saškem: 2200 let stara »mavrična skleda« – dokaz keltskega stika.

Najstarejši kovanec na Saškem: Odkrit zaklad iz keltskega obdobja!
Kaj je novega na Saškem? Razburljiva najdba povzroča pravo razburjenje: arheologi so odkrili najstarejši znani kos denarja na Saškem. Gre za dvogramski zlati četrtletnik, ki naj bi bil star okoli 2200 let. Ta zaklad ne kaže le obrtniškega znanja Keltov, ampak tudi dokazuje, da je Saška vzdrževala tesne stike s keltskimi plemeni. Na sprednji strani kovanca je mogoče videti stilizirano glavo, ki je morda oblikovana po vzoru živali, morda jelena. Zadaj pa ponazarja odprt ovratni prstan z odebeljenimi konci ter zvezdo z zaobljenimi vogali in kroglo. Te fascinantne podrobnosti vzbujajo zanimanje tako raziskovalcev kot ljubiteljev zgodovine. Glasno Herder Najdba kaže, da so keltski kovanci na Saškem izjemno redki.
Državna arheologinja Regina Smolnik pojasnjuje, da bi kovanec lahko služil kot statusni simbol ali hranilec vrednosti za višji razred. Preden so odkrili to odkritje zlata, je bil znan le en srebrnik, čopasti kinar, ki je bil najstarejši kovanec na Saškem, ki so ga našli v Zauschwitzu leta 2007. Nova najdba zlata zdaj predstavlja pomemben dokaz starejših kovancev v regiji. Odkritje tako imenovane "mavrične sklede" v Gundorfu je še posebej pomembno, ker je povezano z vraževerjem, da je zaklad skrit na mestu, kjer se mavrica dotika zemlje. Tradicionalno so bili takšni kovanci pogosto najdeni na poljih po močnem deževju.
Odkritje z zgodovino
Odkritje ni edina pomembna najdba na Saškem. Med intenzivnimi terenskimi pregledi v regiji so odkrili skupaj devet dodatnih kovancev, vključno z drugim neokrašenim zlatim predmetom s podobno ukrivljenostjo kot mavrična skleda. Pred to najdbo sta bili na Saškem znani samo dve najdbi keltskih novcev, od katerih ena velja za izgubljeno. Nova najdba je zdaj pravi vir sreče za Saško.
Kovanci, ki doslej prihajajo iz območja keltske naselbine severne Češke in segajo v 3. stoletje pr. Segajo okoli leta 2000 pr. n. št. in na impresiven način prikazujejo povezavo med Saško in keltskimi naselbinami. Med drugimi najdbami je tudi keltski srebrnik tipa »šopek«, ki je bil kovan v zgodnjem 1. stoletju pr. je bil kovan v južni Nemčiji. Ta kovanec je prva potrjena najdba te vrste na Saškem.
Pomen najdb kovancev
Najdbe so dragocen prispevek h keltski zgodovini Saške in kažejo, da ni šlo le za izolirano območje, temveč da so obstajali živahni stiki in trgovski odnosi. Te najdbe prav tako pomagajo še bolj izostriti sliko keltske zgodovine na Saškem in v okolici. Tovrstna odkritja dajejo arheološkemu delu na tem območju novo perspektivo, ki bo v prihodnjih letih zagotovo prinesla veliko zanimivih spoznanj.
S tako zgodovinsko najdbo v rokah obstaja velika verjetnost, da bo Saška kmalu postala znana ne le po svojih čudovitih pokrajinah, ampak tudi po svojih dragocenih zgodovinskih zakladih. Prizadevanja za raziskovanje arheoloških zakladov v regiji se bodo zagotovo nadaljevala in komaj čakamo, da vidimo, kaj bo prineslo naslednjih nekaj mesecev. Kdo ve, morda bo kmalu na Saškem še ena mavrična skleda!