Suche
Mein Konto
Pirna pred finančno krizo: V proračunu 2024 30 milijonov evrov minusa!
Saška Švica-okrožje Vzhodno rudogorje pričakuje primanjkljaj v višini 30 milijonov evrov v letu 2024; Okrožni upravitelj zahteva finančno podporo Saške.
Pirna pred finančno krizo: V proračunu 2024 30 milijonov evrov minusa!
V Saški Švici-Vzhodnem rudogorju postajajo finančne razmere vse bolj zaskrbljujoče. Okrožje v proračunu za leto 2024 pričakuje primanjkljaj v višini ogromnih 30 milijonov evrov. Okrožni upravitelj Michael Geisler (CDU) opozarja, da premajhnega financiranja na lokalni ravni ni več mogoče obravnavati kot kratkoročni problem. Državljani upravičeno pričakujejo učinkovito upravo in solidno infrastrukturo, a odhodki močno presegajo prihodke, rezerve pa se vse bolj porabljajo. Kot poroča Borkener Zeitung, bo primanjkljaj le še naraščal, če ne bodo sprejeti nujni protiukrepi.
V trenutnih okoliščinah se okrožje in občine soočajo s številnimi nalogami, vendar od zvezne vlade in Svobodne dežele Saške prejemajo le neustrezno povračilo. Geisler pojasnjuje, da nadaljnji prenos nalog ni več sprejemljiv, in zahteva intenzivnejše in strukturno financiranje socialnega bremena s strani države. Za zagotovitev finančne stabilnosti okrožni upravitelj namesto sedanjih negotovih razmer poziva k vrnitvi k trdni finančni politiki.
Načrtovanje proračuna 2025
Okrožje financira svoje prihodke z različnimi dodelitvami, povračili stroškov in honorarji za uspešnost. Osupljivo je, da približno 54 odstotkov prihodkov okrožja izvira iz dodelitev Svobodne dežele Saške. Za zagotavljanje občinskih nalog in enakomerne oskrbe prebivalcev je v proračunu predvidena stopnja četrtne dajatve v višini 37,41 odstotka, kar predstavlja 2,51-odstotno povečanje glede na leto prej.
Finančno stanje občin
Vendar pa izzivi niso omejeni na okrožje. Saško združenje mest in občin (SSG) je pred kratkim objavilo polletno bilanco, ki kaže zaskrbljujoč skupni primanjkljaj občinskih proračunov v višini 871 milijonov evrov za leto 2025 – nov negativni rekord, ki presega prejšnjega v višini 682 milijonov evrov. Glavni vzroki za to bedo so naraščajoči izdatki za osebje in socialni stroški ter padajoči prihodki. V tretjem četrtletju pričakujemo nadaljnjo rast porabe zaradi povišanja cen. Približno polovico primanjkljaja je mogoče pripisati velikim mestom Dresden, Leipzig in Chemnitz, ki so skupaj zabeležila izgubo v višini več kot 421 milijonov evrov, medtem ko so podeželska okrožja utrpela izgubo v višini 193 milijonov evrov, poroča MDR.
Glede na te črne napovedi občine nujno pozivajo k podpori državne in zvezne vlade, da bi zapolnili finančne vrzeli in ne bi dodatno ogrozili zaupanja prebivalcev v delovanje uprave. Težave so torej velike in rešitev vse bolj nujna.