Turingija in Saška praznujeta 35 let demokracije: Pogled nazaj!

Turingija in Saška praznujeta 35 let demokracije: Pogled nazaj!

25. oktobra 2025 se je Turingija spomnila zgodovinske prelomnice: prvega zasedanja svobodno izvoljenega deželnega parlamenta po ponovni združitvi. Thadäus König, predsednik deželnega parlamenta CDU v Turingiji, je na slovesnosti v Erfurtu jasno povedal, da ni dovolj samo potrditi demokracijo. Namesto tega je bistveno, da si aktivno prizadevamo za njihovo obrambo. Njegove besede so odmevale po dvorani in poudarjale pomen tega dogodka, ki se je začel 25. oktobra 1990 v nemškem narodnem gledališču v Weimarju. Prvega zasedanja saškega parlamenta so se na današnji dan spomnili tudi na Saškem. Predsednik deželnega parlamenta Dierks je v Dresdnu govoril o mejnikih, ki jih je postavilo prvo plenarno zasedanje za demokracijo na Saškem, ki je potekalo 27. oktobra 1990 v cerkvi Bogojavljenja.

Toda pogled nazaj je še dlje od ponovne združitve. Korenine demokratičnega razvoja v Turingiji in na Saškem segajo v revolucijo 1848/49. Takrat je nastala ustava Paulskirche, ki je močno vplivala na ustavni razvoj regije. V številnih deželah Turingije so bili ustvarjeni parlamentarno-ustavni pogoji, ki so omogočili napredek političnih reform, ki so nastale med revolucijo. Te spremembe so bile ključne za državljane in so prispevale k oblikovanju političnega okvira, ki je državljane vključeval v demokratične procese. Predvsem novi volilni zakon, ki je predvideval splošne, neposredne, enake in tajne volitve, je bil pravi korak naprej, čeprav so bile med obnovo številne reforme obrnjene.

Pomen demokracije

Königov poziv k obrambi demokracije nas opominja, da zahteve demokratične družbe daleč presegajo samo glasovanje. Zgodovinarji poudarjajo, da je družbeni razvoj tesno povezan s političnim napredkom. V dolgem 19. stoletju je vladal optimizem, za katerega so bili značilni upanje na enotnost, pravičnost in svobodo. Potreba po pravnih pravilih in parlamentarni udeležbi je bila še posebej velika med srednjim slojem, ki se je organiziral na podlagi izkušenj stiske in nepravičnosti.

Revolucija leta 1848 je mnoge Nemce pripeljala do tega, da so zahtevali svoboščine, ustavo in parlament. Ta prizadevanja so vodila nacionalistična in ustavna struja. Frankfurtska narodna skupščina je leta 1849 sprejela cesarsko ustavo, čeprav je bila revolucija brutalno poražena. Kljub temu so bile v številnih nemških deželah, na primer v Turingiji, uvedene ustave, ki so utrle pot poznejšemu demokratičnemu razvoju.

Pogled nazaj s predvidevanjem

V današnjem svetu, ko odmevi preteklosti še vedno puščajo sledi v družbi, se je treba spomniti, kako težko je pridobljena demokracija. Thadäus König in njegov saški kolega Dierks opozarjata, da dosežkov iz preteklosti ni mogoče jemati za samoumevne. V vsakdanjem življenju moramo podpirati demokratične vrednote in si aktivno prizadevati za njihovo zaščito. Le tako lahko zagotovimo, da boj prednikov ni bil zaman.

To nam kot družbi pušča veliko dela. Zdaj je na nas, da prenesemo in živimo načela, oblikovana v revolucionarnih bojih in na prvih svobodnih volitvah. Zgodovina nas uči, da demokracija ni enkraten dogodek, ampak trajajoč proces, ki zahteva nenehno budnost in predanost.