Predstava osvetljuje uničene vasi na prepovedanem območju NDR

Predstava osvetljuje uničene vasi na prepovedanem območju NDR

Spomin na prisilne preselitve v nekdanji NDR bo oživel s premiero predstave Porušene hiše na meji pripovedujejo 26. junija ob 18.30. v nekdanjem ameriškem taborišču pri spomeniku Point Alpha v Rasdorfu. V središču pozornosti so stalinistične prakse in usode prebivalcev, katerih vasi so bile porušene na prepovedanem območju. Vstopnice so brezplačne, kar bi moralo privabiti veliko zainteresiranih. Predstavo uprizarjajo študentje iz Hünfelda in deželnega gledališča Eisenach ter ponuja edinstven prvoosebni vpogled v nekdanje zgradbe, ki so jih prizadele prisilne preselitve. Režiser Stephan Rumpf in dramaturginja Juliane Stückrad združujeta opise trpečih prebivalcev, da preprečita pozabo in dokumentirata uničenje na notranjenemški meji. Osnova projekta je knjiga »For Your Own Safety« avtorjev Wolfganga Christmanna in Bruna Leisterja, ki bosta prisotna na premieri, da bosta odgovarjala na vprašanja in občinstvu približala temo, poroča antennethueringen.de.

Naši sosedje v Turingiji vedo, da so prisilne preselitve med »Aktion Verziefer« v petdesetih letih prejšnjega stoletja močno vplivale na prebivalstvo. Ti tajni in natančno načrtovani ukrepi Ministrstva za državno varnost so prizadeli okoli 10.000 ljudi, zanje pa ni bilo ne pravne podlage ne pravične odškodnine. Veliko prizadetih, ki so živeli v bližini močno zastražene meje, je bilo pod pretvezo »varnosti« izgnanih iz domačih vasi. Poleg tega ni izgovorov in ni preobrata za tiste, ki so izgubili svoje domove, poroča mdr.de.

Sence preteklosti

Neštetim vasem med Rhönom in Baltskim morjem prisilna preselitev ni prizanesla. Neposredna posledica teh brutalnih operacij je bilo zaprtje in uničenje skupnosti, da bi omogočili širitev mejnih varnostnih objektov. Prizadeti so se morali pogosto preseliti v nove, neznane kraje v obžalovanja vrednih razmerah, kjer so jih sosedje označili za kriminalce. Še danes se dogaja, da svojce teh tragičnih usod spomnijo na dogodke in sprašujejo, kaj se je res zgodilo njihovim prednikom. To ni nič bolje, če upoštevate, da v petdesetih letih ni bilo poštenih odškodnin za izgubljeno lastnino, poroča mdr.de.

Omeniti velja tudi, da prisilne preselitve na notranjenemškem obmejnem območju niso potekale le v velikem valu. Posamezne prisilne preselitve so se nadaljevale v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zlasti operacija Cornflower leta 1961 je povzročila preselitev približno 2000 ljudi. Za vasmi, ki so jih ta dejanja prizadela, je pogosto ostala le siva puščava, medtem ko so zgodovinske stavbe in jame neopazno zbledele pod prahom preteklosti. Po podatkih Wikipedije so bili v obdobju prisilne preselitve izgnani tako samozaposleni kot kmetje, ki so bili označeni za »politično nezanesljive«. Poročila o ovadbah in samovoljne ocene oblasti o prizadetih niso izboljšale situacije in bodo del pripovedi v predstavi, ki bo kmalu premierno uprizorjena.

Zgodbe o teh krivicah morda še vedno odmevajo kot boleči spomini kakšnih 30 let po padcu zidu, toda igra v Rasdorfu daje živ glas besedam in spominom vaščanov, ki so ostali za seboj. Upamo, da bo občinstvo po predstavi ostalo ne le z novim razumevanjem, ampak tudi z občutkom odgovornosti za kulturo spomina, kot ugotavlja antennethueringen.de.

Kdor želi izvedeti več o ozadju prisilnih preselitev, bo tukaj našel koristna spoznanja start.de, mdr.de, in Wikipedia.