Zaostrovanje azilne zakonodaje: Nemčija načrtuje drastične spremembe!

Zaostrovanje azilne zakonodaje: Nemčija načrtuje drastične spremembe!

Danes, 3. septembra 2025, je na dnevnem redu zveznega kabineta pomembno glasovanje. Gre za predlog zakona za implementacijo strožjih predpisov azilnega prava EU, znan tudi kot CEAS Adaptation Act. Glasno Amnesty International Ta osnutek bi lahko imel resne posledice za tiste, ki iščejo zaščito v Nemčiji.

Osnutek v svojem bistvu predvideva vrsto ukrepov, ki bi lahko imeli daljnosežne posledice za prosilce za azil. Ti med drugim vključujejo celovite mejne postopke, strožje predpise o pridržanju in vzpostavitev tako imenovanih "centrov za sekundarne migracije". Zvezna vlada načrtuje, da bo številne od teh ukrepov preizkusila v pilotnih projektih, preden bodo junija 2026 začeli veljati zaostritveni ukrepi EU. Ta pristop je naletel na ostre kritike.

Kritika novih predpisov

Sophie Scheytt, strokovnjakinja za azilno politiko pri Amnesty International, izraža zaskrbljenost zaradi bližajočega se dogajanja v tej državi. Opozarja na nevarno brisanje meja med svobodo gibanja in pridržanjem. Pravzaprav Amnesty poroča, da bi lahko reforme potencialno povzročile zaprtje skoraj vseh tistih, ki iščejo zaščito v Nemčiji. To ne bi pomembno vplivalo le na človekove pravice, ampak bi tudi temeljito spremenilo status azilnih postopkov.

Druga kritična točka so novi predpisi o azilnem pridržanju. Ti določajo, da se osebe lahko pridržijo med azilnim postopkom zaradi razjasnitve njihove identitete ali v primeru nevarnosti pobega. Po mnenju Bavarskega sveta za begunce takšni ukrepi niso le pretirani, ampak tudi množično omejevanje osnovnih človekovih pravic. Cilj osnutka zakona številne organizacije razlagajo kot korak stran od humanitarnih standardov in demokratičnih načel.

Tehnične novosti v predlogu zakona

Kar zadeva tehnične podrobnosti, predlog zakona notranjega ministrstva vsebuje strožje predpise, ki zadevajo ne le prosilce za azil, temveč tudi družine in otroke. Konkretno to pomeni, da se otrokom lahko odvzame skrbništvo – čeprav to zakonsko ni obvezno. Poleg tega bi morali prosilci za azil z manj kot 20-odstotno stopnjo zaščite opraviti postopek v posebnih mejnih postopkih, ki potekajo v zaprtih prostorih.

• Asylverfahrenshaft: Einführung von Haft für Asylsuchende während des Verfahrens.
• Geschlossene Aufnahmezentren: Einschränkung der Bewegungsfreiheit von Geflüchteten.
• Grenzverfahren: Spezielle Verfahren für Asylsuchende mit geringer Schutzquote.
• Sichere Herkunftsstaaten: Ausweitung der Liste sicherer Herkunfts- und Drittstaaten.

Kritika teh predpisov je nedvoumna. Projekt GEAS je pravzaprav namenjen oblikovanju skupnega in poštenega azilnega sistema znotraj EU, vendar bi lahko bila realnost drugačna. Bavarski svet za begunce in druge organizacije nujno svarijo pred erozijo individualnih azilnih pravic.

evropski kontekst

Današnji razvoj je treba obravnavati v širšem kontekstu evropske azilne politike, katere cilj je zagotoviti mednarodno zaščito državljanov tretjih držav. Predpisi temeljijo na Ženevski konvenciji in temeljnih pravicah, določenih v Listini EU o temeljnih pravicah. S tem se načeloma želi uskladiti zakonodajo znotraj EU, vendar je to v preteklosti pogosto vodilo do napetosti in razhajanj med članicami, kot npr. Evropski parlament pojasnjuje.

Na splošno je jasno, da se bo v prihodnjih tednih in mesecih marsikaj spremenilo. Videti bo treba, ali bo zaščita prosilcev za azil še naprej zagotovljena ali pa nova ureditev pomeni korak nazaj. Jasno pa je, da tukaj ne gre samo za pravna vprašanja, ampak tudi za socialna in humanitarna vprašanja, ki jim je treba nujno posvetiti pozornost.