Član klana na sodišču: Brutalen napad na policista šokiral Berlin!

Član klana na sodišču: Brutalen napad na policista šokiral Berlin!

Na okrožnem sodišču Tiergarten v Berlinu danes sodijo 21-letnemu članu klana Remmo. Je v središču dogodka, ki se je zgodil na silvestrovo 2023/2024, ko je prišlo do nasilnega napada na policista. Med dogodkom je 15-letnega sorodnika obdolženca zbil policijski avto, ki je med akcijo vozil s sireno in utripajočimi lučmi. Najstnik je »nenadoma zapeljal na cesto«, nato pa so ga morali odpeljati v bolnišnico, poroča rbb24.

Po nesreči naj bi obtoženi odprl vrata policijskega avtomobila in policista večkrat udaril po obrazu. Obtožbe vključujejo napad na policiste, telesne poškodbe in upiranje. Le s posredovanjem več policistov je bilo mogoče preprečiti kaj hujšega, obtoženi pa je s kraja sprva pobegnil, a so ga kasneje identificirali. Na zaščitnem jopiču policistke so našli sledi moškega DNK. Vendar je do zdaj o obtožbah molčal. Kot je dodal Tagesspiegel, je prvi poskus sojenja februarja 2025 propadel zaradi njegove bolezni.

V fokusu klanski kriminal

Incident je del širše razprave o klanskem kriminalu v Nemčiji, ki je pogosto razvrščen kot "družinski kriminal" in je povezan z etnično izoliranimi subkulturami. Za to obliko kriminala je značilna tesna mreža povezanih ljudi, ki so dejavni v različnih državah in so pod pritiskom, da se pridružijo kriminalnim dejavnostim, pojasnjuje Mahmoud Jaraba, ki od leta 2015 dela z arabskimi, turškimi in kurdskimi razširjenimi družinami. Čeprav si mnogi člani teh klanov ne želijo kriminala, se pogosto znajdejo v nesrečni situaciji, saj [DW](https://www.dw.com/de/clan-Krimit%C3%A4t-wie-gef%C3%A4hrlich-ist-sie- aktuell/a-69473499) pojasnjuje.

Policija se zaveda izzivov. Izvajajo se redne osebne in poslovne kontrole ter racije v šiša barih in brivnicah. Ta pristop se imenuje "politika 1000 vbodov z iglami". Statistično gledano je delež kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili klani v Berlinu, Severnem Porenju-Vestfaliji in Spodnji Saški, med 0,17 in 0,76 odstotka vseh kaznivih dejanj. Ukrepi deloma temeljijo na »subjektivnem občutku varnosti« prebivalcev. Kritiki, kot je kriminologinja Daniela Hunold, pa izražajo pomisleke, da bi lahko bile strategije, ki jih uporabljajo politiki in policija, pravno problematične in neučinkovite, kar pa ne olajša boja proti klanovskemu kriminalu.

Današnje sojenje je nestrpno pričakovano, tako zaradi eksplozivnosti obtožbe kot v kontekstu nenehne razprave o klanskem kriminalu v Nemčiji. Primer je še en primer, kako kriminalne strukture vplivajo na družbo in kako se pravosodni sistem spopada s takšnimi izzivi.