Glasbeni festival Berlin 2025: Francoski zvoki komaj zastopani!

Glasbeni festival Berlin 2025: Francoski zvoki komaj zastopani!

Glasba je kralj v prestolnici – »Glasbeni festival Berlin 2025« je pred vrati! Od 30. avgusta do 23. septembra nas čaka razburljiva raznolikost zvokov in kompozicij. Letos pa se organizatorji kritično ozirajo tudi na programske usmeritve, predvsem ko gre za francosko glasbo. Od naštetih 15 del bodo le tri prišla iz dežele veličine. Razloga za to ni mogoče zanikati: francoska glasbena zgodovina lahko ponudi veliko več kot velike uspešnice, kot sta Ravelov »Boléro« ali Berliozova »Symphonie fantastique«, in veliko del ostaja v predalu, ker so njihove izvedbe redke.

Korenine današnje glasbene scene segajo v leto 1871. Takrat je nadarjeni skladatelj Camille Saint-Saëns ustanovil »Société Nationale de Musique«. To društvo, ustanovljeno zaradi nezadovoljstva s takratno programsko politiko organizatorjev pariških koncertov, je bilo prvotno namenjeno predvsem promociji domačih skladateljev. Med ustanovnimi člani so bila nekatera najbolj znana imena francoske glasbe, kot sta Gabriel Fauré in César Franck, kmalu pa so bila premierno izvedena dela priznanih osebnosti, kot sta Debussy in Dukas, veliko preden je društvo leta 1939 zaprlo svoja vrata.

Nižji toni francoske glasbe

Kaj pa vsi odlični kosi, ki morda niso v mainstreamu? Winrich Hopp, ki je že 19 let umetniški vodja glasbenega festivala, poziva k pogumu za nenavadne programe. In to je nujno potrebno, saj bi na ta način lahko širšo javnost seznanili s pestrostjo francoskih skladateljev. Vsekakor je bila »Société Nationale de Musique« ustanovljena, da bi spremenila prav to – in ne samo v preteklosti. Društvo je to poslanstvo še izboljšalo z organizacijo premier del z Janusovim obrazom v prvih desetletjih po ustanovitvi, preden je v osemdesetih letih 19. stoletja dovolilo več mednarodnih zvokov.

Festivalski dnevi se septembra zaključijo z različnimi rojstnodnevnimi praznovanji znanih skladateljev. V središču pozornosti sta med drugim Luciano Berio in Pierre Boulez. Zanimivo je videti, ali so ti sodobniki ustrezno počaščeni s strani različnih gostujočih orkestrov, kot je amsterdamski Concertgebouworkest, ki igra Belo Bartoka, ali Orchester des Champs-Elysées, ki izvaja Beethovna. To odraža globalno omreženi trg klasične glasbe, ki vse bolj omejuje prostor organizatorjem festivalov.

Francoski skladatelji v retrospektivi

Toda zakaj je francoska glasbena zgodovina tako fascinantna? Zavzema posebno mesto v krajini klasične glasbe. Od baroka do moderne dobe so številni izjemni skladatelji, kot so Johann Sebastian Bach, George Frideric Handel in Antonio Vivaldi, pustili svoj pečat. Dela Jean-Baptista Lullyja in Françoisa Couperina oživljajo dediščino opere in komorne glasbe. Najdemo tudi mojstrovine Berlioza, Gounoda in Bizeta v naslednjih obdobjih, kot je romantika, ki je poudarjala čustveno globino in harmonično kompleksnost.

Posebna pozornost je namenjena tudi sodobnim skladateljem, kot sta Claude Debussy in Maurice Ravel, ki sta orjala ledino z deli, kot sta »Clair de Lune« in »Daphnis et Chloé«. Édith Canat de Chizy, pomemben glas našega časa, predstavlja trajno zapuščino francoske glasbe. Tudi če bodo na »Glasbenem festivalu Berlin 2025« slišali samo tri francoska dela, ostaja upanje na ponovno odkritje velikih klasik in pregled manj znanih zakladov glasbene zgodovine močno.

»Glasbeni festival Berlin« ni le platforma za zvočno raznolikost, ampak tudi oder za sodobne interpretacije in preučevanje neskončno bogate in kompleksne kulturne dediščine. Globoka zakoreninjenost francoskih skladateljev v krajini klasične glasbe tega ne spremeni.

Za več informacij o ozadju in razvoju si oglejte tukaj: Daily Mirror, Wikipedia in sistem.