Šok študija: 60 % zemlje je v nevarnosti, da se prevrne zaradi človeštva!

Šok študija: 60 % zemlje je v nevarnosti, da se prevrne zaradi človeštva!

Zemlja se sooča z resnim izzivom: nedavna študija kaže, da impresivnih 60 % svetovnega kopnega že leži zunaj varnih ekoloških meja, ki so bistvenega pomena za stabilne in zdrave ekosisteme. Po mnenju znanstvenikov, ki so sodelovali pri tej raziskavi, ne gre le za območje, ampak tudi za temeljne procese, ki varujejo in omogočajo naša življenja in naše okolje. Še posebej zaskrbljujoče je, da to izgubo celovitosti biosfere povzročajo predvsem človeške dejavnosti, kot so krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo in širjenje industrije, poroča Times of Indija.

Študija, ki sta jo izvedla Potsdamski inštitut za raziskave podnebnih vplivov in univerza BOKU na Dunaju, je preučila zgodovinske podatke od leta 1600, da bi ocenila vpliv človekove dejavnosti na biosfero. Do leta 1900 je bilo na kritičnem območju že 37 % zemeljske površine; danes se je ta odstotek povečal na 60 %. Od 17. stoletja so zaskrbljujoči znaki motenj, zlasti v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Po mnenju strokovnjakov je treba nujno temeljito premisliti o tem, kako uporabljamo vire.

Posledice za našo prihodnost

Posledice te ekološke krize so daljnosežne. Izguba celovitosti biosfere ogroža prehransko varnost, oskrbo z vodo in vpliva na naše podnebje. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko imela motnja ciklov ogljika, vode in dušika usodne posledice. Te ugotovitve so skladne z okvirom planetarnih meja, ki analizira stanje zemeljskih sistemov v povezavi s človeško dejavnostjo, kot je opisano na platformi Planetary Boundaries.

Če presežemo ekološke meje, tvegamo ne le propad ekosistema, ampak tudi hude prehranske krize, pomanjkanje vode in ekstremne podnebne razmere. Raziskovalci zato toplo priporočajo zmanjšanje intenzivne rabe zemljišč za kmetijstvo in proizvodnjo energije ter večjo zaščito naravnih gozdov in travišč. Inovativni pristopi, kot sta regenerativno kmetijstvo in bolj zavestna uporaba gnojil, bi lahko pomagali obnoviti kakovost tal in ohraniti biološko raznovrstnost.

Zaskrbljujoča stopnja izumiranja

Drugi kritični vidik, o katerem se razpravlja v tem kontekstu, je izumrtje vrst. Ocenjuje se, da je po vsem svetu med 8 in 100 milijonov vrst, od katerih sta okrog 2 milijona že opisanih. Po besedah ​​Josefa Setteleja, biologa iz Centra za okoljske raziskave Helmholtz, je planetarna meja največ 10 izumrtij na milijon vrst na leto že presežena. Od leta 1800 je bilo izgubljenih okoli 2,5 odstotka vrst dvoživk – ta stopnja je večkrat višja od stopnje naravnega izumrtja, kar dodatno poudarja nestabilnost biosfere Helmholtz.

Ekosistemom mora biti na voljo najmanjši delež globalno razpoložljive energije in materialov, da se ohrani njihovo ravnovesje. Prekomerno pridobivanje s strani ljudi ogroža funkcionalno celovitost biosfere. Od fotosinteze do shranjevanja ogljikovih spojin do zagotavljanja hrane je biosfera preprosto, a bistveno omrežje, ki temelji na našem zdravem življenjskem slogu.

Glede na to grozečo situacijo je jasno: mednarodno sodelovanje in inovativni pristopi so bistveni za vključitev potrebne zaščite biosfere v politične okvire in sporazume o varstvu podnebja. Če te usmeritve ne spremenimo, bo stabilnost našega planeta ogrožena.