Izrael vrača udarec: Nevarno zaostrovanje iranskega konflikta!
Izrael bombardira iranske jedrske objekte, medtem ko Nemčija svari pred eskalacijo, tokovi beguncev in višjimi cenami energije.

Izrael vrača udarec: Nevarno zaostrovanje iranskega konflikta!
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so se v zadnjem času dramatično povečale. V noči z 12. na 13. junij 2025 je Izrael napadel več iranskih jedrskih in vojaških objektov ter bombardiral strateška mesta v Natanzu, Isfahanu, Tabrizu, Araku in Kermanshahu. Glasno Merkur Cilj te ofenzive je bil dolgoročno nevtralizirati naraščajočo jedrsko in balistično grožnjo Irana.
Na odziv Teherana ni bilo treba čakati: Iran je napovedal "ostre povračilne ukrepe" in opozoril, da bo Izrael za to "plačal grenko ceno". Med žrtvami teh napadov so bili visoki iranski vojaški uradniki in jedrski znanstveniki, kar je še dodatno zaostrilo razmere. Premier Benjamin Netanjahu je o dogajanju obvestil nemškega kanclerja Friedricha Merza in zunanjega ministra Johanna Wadephula, zvezna vlada pa je zaskrbljena zaradi varnosti nemških državljanov v Izraelu in Iranu.
Energetska kriza in begunski tokovi
Napadi imajo tudi gospodarske posledice: nafta se je podražila za več kot devet odstotkov, strokovnjaki pa opozarjajo na nadaljnje podražitve do 50 odstotkov, če se bodo razmere poslabšale. Blokada strateško pomembne Hormuške ožine bi lahko dodatno zvišala cene energije v Evropi in ogrozila zanesljivost oskrbe. ZDF poročali.
Poleg tega Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) opozarja na možne množične begunske tokove iz Irana in širše regije, zlasti v primeru odprte vojne. To bi lahko povzročilo humanitarno katastrofo, ki ne bi prizadela le sosednjih držav, ampak tudi Evropo. Nemški politiki so zdaj pred izzivom zagotavljanja nacionalne varnosti ob hkratnem vodenju sprejema beguncev.
Ozadje konflikta
Vojaško stopnjevanje mnogi vidijo kot predhodnika večje katastrofe. Izrael svoje napade opravičuje z eksistencialno grožnjo judovskemu ljudstvu in opozarja na napredek Irana pri jedrskih zmogljivostih. Poročila obveščevalnih služb kažejo, da Iran izvaja tajni jedrski program in ne izpolnjuje svojih obveznosti do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Sam Iran obtožbe odločno zavrača. Hkrati pa obstaja bojazen, da bo Iran kmalu lahko razvil jedrsko orožje RND ugotavlja, da ima Iran več kot 3000 balističnih raket in veliko brezpilotnih letal, ki bi lahko dosegli tudi Evropo.
Napetosti, ki jih spodbuja Iran, pomenijo tudi, da Izraelci še naprej izvajajo vojaške napade na vojaške enote Hamasa na območju Gaze. Poleg tega bi lahko v konflikt posredoval libanonski Hezbolah, ki je napovedal, da bo napadel večje cilje, vključno z vojaškimi in jedrskimi objekti v Izraelu. Obstaja tudi bojazen, da bi morebitni povračilni ukrepi Irana proti ameriškim bazam v Iraku lahko vodili v nadaljnjo eskalacijo, saj so ZDA že zmanjšale svoje veleposlaniško osebje v Iraku.
Razmere ostajajo napete in strokovnjaki opozarjajo, da je izid konflikta odvisen od odločitev v Teheranu, Jeruzalemu in Washingtonu. V času vse večje negotovosti je pomembno ostati pozoren, saj se ljudje v regiji bojijo za svojo varnost.