Gladina Baltskega morja 25. oktobra: opozorilo pred poplavami za obale!

Gladina Baltskega morja 25. oktobra: opozorilo pred poplavami za obale!

Danes, 25. oktobra 2025, je obala Baltskega morja v Mecklenburgu-Predpomorjanskem še vedno vroča točka za obvladovanje poplav zaradi naraščajoče gladine vode. Različne merilne postaje v Wismarju, Warnemündeju, Althagenu, Barthu, Stralsundu, Sassnitzu in Greifswaldu so najpomembnejše kontaktne točke za trenutne podatke o vodostaju. Glasno Časopis Baltskega morja Zadnje meritve so pokazale, da je gladina vode v Warnemündeju 617 cm - povprečna vrednost preteklih poplav v obdobju desetih let.

Za ljubitelje statistike: Najvišja poplavna gladina 770 cm, zabeležena v Warnemündeju, sega v 13. november 1872, medtem ko je bila najnižja nizka gladina 332 cm izmerjena 18. oktobra 1967. Vodostaj nad 1,00 m se šteje za nevihtni val, pri čemer močni nevihtni sunki 1,50 m ali več predstavljajo resne izzive za zaščito obale.

Opozorila pred poplavami in njihova distribucija

Sistemi opozarjanja so trdno vzpostavljeni: opozorila pred poplavami izdajajo različne institucije, kot so protipoplavni centri, policija in gasilci. Ta opozorila se širijo prek radia, televizije, družbenih medijev in celo digitalnih panojev. To je še posebej pomembno, saj je zadnji močan oktobrski val povzročil približno 56 milijonov evrov škode. Mesto Sassnitz je poročalo o finančnih potrebah v višini približno 42 milijonov evrov za obnovo pomembne infrastrukture. Tudi izgube peska na plažah in sipinah so ocenili na okoli šest milijonov evrov.

Na hidrološko situacijo v Baltskem morju redno opozarja tudi Zvezni inštitut za hidrotehniko (BSH). Vaša mesečna poročila nudijo podrobne informacije o nivojih vode in temperaturah vode, hkrati pa zagotavljajo merila uspešnosti z dolgoročno statistiko. Najnovejša poročila niso dostopna in so dostopna kot datoteke PDF, vendar vsebujejo veliko grafičnih predstavitev, ki bralcem omogočajo boljše razumevanje situacije, kot je npr. Zvezni inštitut za hidrotehniko komunicira.

Problem globalnih poplav

Če pogledamo čez naše meje, vidimo, da so poplave ena najpogostejših naravnih nesreč na svetu. Od leta 2000 so povzročile skoraj 37 odstotkov vseh naravnih nesreč Statista. Po definiciji Evropskega parlamenta gre za začasno poplavljanje zemljišča, ki običajno ni prekrito z vodo. K temu pripomorejo tudi podnebne spremembe, saj toplejše ozračje shranjuje več vode, kar posledično vodi do pogostejših močnih deževij.

V Nemčiji je približno 7,6 odstotka vseh naslovov izpostavljenih statistični nevarnosti poplav. Kakšne so posledice? Okoli 400.000 ljudi živi na območjih, ki bi jih lahko v bližnji prihodnosti prizadele poplave. Posebna pozornost je namenjena regijam ob Renu in njegovih pritokih, ki so posebej ogrožena.

Težave s poplavami poudarjajo ranljivost naše infrastrukture za ekstremne vremenske razmere. Sistematično širjenje zaščite pred poplavami in upoštevanje naravnih zadrževalnih območij sta ključnega pomena za zmanjšanje prihodnje škode in učinkovit odziv na spreminjajoče se podnebne razmere.