Nemška dilema: vodilna vloga med Izraelom in Palestino?

Nemška dilema: vodilna vloga med Izraelom in Palestino?

Nemška zunanja politika se sooča z aktualnimi izzivi, saj razprava o priznanju Palestine kot države dobiva zagon. K temu prispeva predvsem dogajanje na območju Gaze, kjer so izraelska agresivna dejanja razjezila številne evropske države. Glasno NDR Liberalni svetovni red, ki temelji na pravilih, je na robu in Evropa mora na novo opredeliti svojo vlogo v tem okolju, ki ga zaznamuje politika moči. Hkrati se Nemčija vse pogosteje poziva, naj prevzame vodilno vlogo.

V trenutni politični pokrajini je pritisk ZDA na Evropo v smislu zavzemanja odločnega stališča proti Rusiji. Glavno vprašanje pa je, v kolikšni meri je Nemčija sposobna obvladati ravnotežje med zgodovinsko odgovornostjo do Izraela in sedanjo krizo. Zunanji glasovi iz politike, vključno z zveznim ministrom Johannom Wadephulom (CDU), poudarjajo potrebo po iskanju enotnega evropskega stališča.

Odzivi in ​​priznanje Palestine

Francija je že naredila prvi korak in uradno priznala Palestino kot državo. Predsednik Emmanuel Macron vidi to odločitev kot podlago za mirovna pogajanja med Izraelom in Palestino. Na Generalni skupščini ZN je dejal, da trajajoča vojna na območju Gaze nikakor ni opravičljiva. Tudi druge države, kot so Velika Britanija, Kanada in Avstralija, so sprejele podobne korake za pritisk na Izrael ZDF poročali.

Po mednarodni statistiki je Palestino priznalo več kot 150 od 193 držav članic ZN. Za palestinske oblasti to pomeni pomembno pridobitev na ugledu, medtem ko vladi v ZDA in Izraelu, predvsem premier Benjamin Netanjahu, to priznanje zavračajo kot »nagrado za teror«. Nemška zvezna vlada na drugi strani priznanja v kratkem ne načrtuje, saj kancler Friedrich Merz meni, da pogoji za to niso izpolnjeni. Poudaril je, da bi moralo biti priznanje zadnji korak v mirovnem procesu proti rešitvi dveh držav.

Mnenja in sankcije

Mnenja o priznanju Palestine so v nemški politiki očitno deljena. Medtem ko SPD vidi francosko priznanje kot logičen korak, je politik CDU Jürgen Hardt dejal, da ne pričakuje nobenih pozitivnih učinkov na mirovne razmere. Wolfgang Ischinger, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, meni, da je priznanje dejanje iz obupa in kritizira izgubo verodostojnosti v evropski zunanji politiki. V tem kontekstu se razpravlja tudi o katalogu sankcij proti Izraelu DW poročali.

Evropska komisija je že podala predloge za pritisk na izraelsko vlado, pri čemer je za tak sveženj sankcij potrebno soglasje 15 od 27 držav EU. V zvezni vladi pa obstajajo različna mnenja o tem vprašanju. Anketa Forsa je pokazala, da 54 % Nemcev podpira priznanje Palestine, 31 % pa je proti. Videti je treba, ali in kako se bo nemška zunanja politika razvijala naprej v tem kompleksnem, večplastnem konfliktu.