Petdeset let po izrednih razmerah Indire Gandhi: Indijska demokracija v nevarnosti!
Petdeset let po izrednih razmerah Indire Gandhi: Indijska demokracija v nevarnosti!
Pred petdesetimi leti, 25. junija 1975, je Indija doživela eno najtemnejših obdobij v svoji zgodovini: razglasitev "urgentne" premierke Indira Gandhi. Ta odločitev je bila obupna poskus zagotavljanja svoje moči, medtem ko so državo pretresli protesti in gospodarski problemi. Gandhi je v svojem prvem radijskem naslovu po tej odločitvi pomiril prebivalstvo in sporočil, da ni razloga za paniko. Po njenem mnenju je bilo treba "rešiti" demokracijo, hkrati pa je njena vlada zaprla časopise in uvedla strog cenzurni sistem, ki je močno omejeval svobodo izražanja in zbiranja. Na stotine opozicijskih politikov, novinarjev in sindikalnih voditeljev je bilo pridržanih, kar je privedlo do velikega nezadovoljstva med prebivalstvom. Ocenjuje se, da je bilo v teh 21 mesecih aretiranih več kot 110.000 ljudi, zaradi česar je bila nujna faza kvazi avtokratične vladavine kot [nzz] (https://www.nzz.ch/international/international/indira- in-die ------ deep--krise-democracy-Democracy.
Prvotno je sprožila sodna odločitev, da je Gandhi zanikal sodelovanje v političnih uradih, izredni obdobje pa je oblikovalo tudi študentsko gibanje, ki ga je vodil J. P. Narayan. To je prejelo podporo hindujske nacionalistične stranke Jana-Sangh. V nujnih primerih je 42. ustavni dodatek, ki ga je Gandijeva oblast zagotovila tudi na prihodnjih volitvah, dosegla posebno priljubljenost. Politična pokrajina Indije se je znatno spremenila; Po eni strani so se državljani soočali z velikimi omejitvami svojih pravic, po drugi strani pa se je pritisk civilne družbe nadaljeval, ko je https poudarjena.
Prelomnica v zgodovini
Vojna s Pakistanom leta 1971 je prvotno povečala priljubljenost, vendar je bila njena močna baza krhka. Volitve v Gudžaratu, ki jih je izgubila leta 1975, so privedle do ogromnih protestov, kar je na koncu privedlo do razglasitve izrednih razmer. Sin Indira Gandhija, Sanjay Gandhi, je v tem času prevzel osrednje naloge, zlasti s spornimi kampanjami za slume in prisilno sterilizacijo enajstih milijonov moških, kar je dodatno spodbudilo nezadovoljstvo med prebivalstvom. Eden od vidikov tega časa, ki so ga imenovali "ustavna diktatura", je bil, da je ustava ostala v veljavi, vendar so bile temeljne pravice močno obrezane. Možnosti za demokracijo v Indiji so bile spet bolj optimistične leta 1977 po izrednih razmerah in zmagi stranke Janata.
Indijska demokracija, ki je bila impresivno trdno zasidrana, odkar je bila ustanovljena leta 1950 in prve volitve leta 1951, se še vedno sooča z velikimi izzivi. Pritisk na svobodo izražanja in število pridržanja novinarjev se poveča. Premier Narendra Modi je 25. junija kritiziral kot "dan umora ustave" in se sooča z dedičem izrednih razmer. Novinarji, kot je Prem Shankar Jha, izražajo pesimizem glede na prihodnost demokracije v Indiji in Hindunacionalistično politiko obravnavajo kot resno grožnjo svobodi izražanja, poroča BPB.
sledi preteklosti in sedanjosti
Indija, najbolj naseljena demokracija na svetu, ponuja očarljivo, a tudi zapleteno sliko. Politična pokrajina oblikuje številni dejavniki, vključno z velikim številom regionalnih strank in vplivom kulturnih razlik. Kongresna stranka in BJP prevladujeta na prizorišču, slednja sta dosegla jasno zmago od leta 2014 in je bila uspešna tudi na parlamentarnih volitvah 2019. Struktura indijskega parlamenta, ki jo sestavljajo Lok Sabha in Rajya Sabha, je ključnega pomena za politične odločitve, naslednja velika izbira pa je leta 2024. Razprava o ukinitvi predpisov 42. ustavnega dodatka postane bolj intenzivna, saj politično ravnovesje v državi še naprej deluje.
Danes, 50 let po pojavu izrednih razmer, indijska demokracija ostaja na tresočih nogah. V državi, ki jo pogosto slavimo kot bleščeč, kaotični primer demokracije, je treba veliko razjasniti in razpravljati. Izzivi so ogromni, vendar upajo, da bodo za samozavestno prihodnost kljub vsem nasprotjem neprekinjeni.
Details | |
---|---|
Ort | Schwerin, Deutschland |
Quellen |
Kommentare (0)