Harz spet cveti: Prostovoljci posadili 3500 dreves za zaščito podnebja!

Harz spet cveti: Prostovoljci posadili 3500 dreves za zaščito podnebja!

Podnebna kriza je v Harzu jasno opazna: ekstremna suša, močna neurja in strašni podlubnik so močno poškodovali iglaste gozdove. Približno 80 odstotkov smrekovih sestojev je zdaj propadlo, pri čemer je okoli 1300 hektarjev prizadetih zlasti v Braunlageju. Vendar obstaja upanje: prostovoljci so se zbrali, da bi zasadili nova drevesa za gozd prihodnosti. Glasno my-onlinezeitung.de V okviru 35. obletnice Bergwaldprojekt e.V. samo je bilo zasajenih okoli 3500 avtohtonih dreves, kot so hrasti, zimske lipe in gabri.

Eden od podpornikov te serije kampanj je minister za okolje Spodnje Saške Christian Meyer, ki je nedavno sodeloval pri dveh akcijah sajenja v Braunlageju. Poudaril je pomen teh pobud ne le za varstvo podnebja, ampak tudi za zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Projekt podpirajo Greenpeace e.V., Climate Alliance in deželni gozdovi Spodnje Saške. V dolgoročnem programu deželna vlada Spodnje Saške vlaga tudi 130 milijonov evrov v enega največjih projektov obnove narave zunaj nacionalnega parka.

Kaj točno so cilji? Poudarek je na ustvarjanju podnebno stabilnih in vrstno bogatih mešanih gorskih gozdov na več kot 270 kvadratnih kilometrih mrtvih smrekovih sestojev. Približno dve tretjini prihodnjih zalog bodo predstavljali listavci, kot sta bukev in platana, dopolnjeni s pionirskimi vrstami, kot sta breza in trepetlika. Petino območij ohranjamo prostih za naravno sukcesijo, odmrla drevesa in odmrli les v gozdu pa ohranjamo kot pomembna habitata.

Pretvorba gozdov in mešani posevki

V zadnjih letih so se gozdarske strategije temeljito spremenile. Monokulture, ki so nekoč veljale za optimalne za industrijsko pridobivanje lesa, zaradi podnebnih sprememb postajajo vse bolj problematične. Mešani gozdovi pa so bolj odporni na visoke temperature in sušo, poročajo tagesschau.de. Strokovnjaki poudarjajo, da po ogromni škodi od leta 2018, ki je gozdarstvo stala več kot 25 milijard evrov, mešani posevki predstavljajo idealno rešitev za zmanjšanje tveganja popolne izgube.

Eberhard Recleben poudarja pomen smreke, a tudi pojasnjuje, da ne sme uiti izpod nadzora. Glede na nauk smrekove katastrofe bi se moralo gozdarstvo sedaj bolj zanašati na mešane drevesne vrste. V Trautensteinu so že vidni pozitivni premiki pri preoblikovanju gozdov: macesni tukaj odlično rastejo. Reckleben je optimističen, da bo v petih letih polovica površin, ki jih je prizadel podlubnik, ob sodelovanju vremena že zasajenih.

Ker so podnebne napovedi za to regijo zaskrbljujoče – preostali borovci bi lahko odmrli v naslednjih 10 do 20 letih – je pretvorba gozdov odvisna od različnih drevesnih vrst in starostnih razredov. Ne samo, da mešani gozdovi spodbujajo stabilnejši ekosistem, ampak tudi hranijo padavine in zagotavljajo življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam, kar hkrati povečuje biotsko raznovrstnost v Harzu.

Upamo, da bo s skrbnim odnosom do narave in širokim naborom drevesnih vrst na Harzu za prihodnje generacije nastal raznolik in odporen gozd – čudovit kraj, ki ne služi le nam, ampak tudi naravi.