Vročinski val na Saškem: regijo preplavile rekordne temperature!
Vročinski val na Saškem 13. avgusta 2025: rekordne temperature do 36 stopinj, vremenske napovedi opozarjajo na nevihte in sušo.

Vročinski val na Saškem: regijo preplavile rekordne temperature!
Na Saškem se trenutno odvija resnično vroč spektakel: vročinski val dosega svoj vrhunec in prebivalcem prinaša prepotene temperature. V sredo so v Halleju/Leipzigu izmerili neverjetnih 34,5 stopinje, za tem pa niso zaostajali niti drugi kraji, kot sta Holzhausen (34,2 stopinje) in Plauen (33,5 stopinje). Po letošnjem visokem poletju bo tudi v četrtek vroče, napovedi napovedujejo najvišje temperature med 34 in 36 stopinjami. Šibak veter vzhodnih smeri ekstremne vročine ne bo omilil, temveč jo še okrepil. Iz LVZ sporočajo, da se temperatura v naslednjih dneh verjetno ne bo spustila pod 32 stopinj, čeprav je v gorah pričakovati nekoliko hladnejše vrednosti od 30 do 34 stopinj.
Po vztrajno topli noči, v kateri so se temperature spustile le med 21 in 16 stopinjami, je v petek vročina prešla v nov krog. S popoldanskimi temperaturami do 37 stopinj se morajo Sasi pripraviti na naporen čas. Poleg tega bi lahko delno spremenljiva oblačnost regionalno prinesla tudi plohe ali nevihte.
Podnebne spremembe so jasno opazne
Ta vročinski val ni le začasen pojav, ampak je neposredno povezan s spreminjajočimi se podnebnimi razmerami na Saškem. V zadnjih letih, zlasti leta 2022, je regija doživela ekstremno leto z rekordnimi temperaturami 39,2 stopinje v Dresdnu. Grenka dediščina te toplote so negativne posledice, kot so gozdni požari, upadanje podtalnice in opazen primanjkljaj padavin. T-online v svojem poročilu navaja, da so se letne temperature v primerjavi z leti 1961 do 1990 dvignile za 2,1 stopinje Celzija in da se je število sončnih ur povečalo za 29 odstotkov.
Učinki so opazni tudi v kmetijstvu. Čeprav je dobra vlažnost tal na začetku prinesla koristi, so mnoga pričakovanja glede donosa zdaj slabša. Pridelek ozimne pšenice je letos 68,7 decitona na hektar, kar zaostaja za vrednostmi iz leta 2021. Pridelovalci sadja in zelenjave se spopadajo z ekstremnimi vremenskimi razmerami, vinska letina pa je kakovostno dobra, količinsko pa trpi.
Dolgoročne napovedi in potrebni ukrepi
Svetlobe podnebnih raziskav opozarjajo: Naslednjih deset let naj bi bilo še toplejših in bolj suhih, kar lahko samo poveča nevarnost nadaljnjih ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi ali močno deževje. V zadnjih poročilih WWF poudarja, da so ljudje glavni vzrok za ta zaskrbljujoč razvoj dogodkov. Glede na poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah se je temperatura zemeljske površine v zadnjih 2000 letih povečala hitreje kot kadar koli prej, kar bi lahko v prihodnosti povzročilo več obalnih poplav.
Glede na ta razvoj dogodkov se bosta Saška in celotna regija nujno morali soočiti z izzivi podnebnih sprememb. Potrebni so ne le ukrepi energetske politike, temveč tudi ekološke rešitve za krepitev odpornosti narave. Obnova naravnih poplavnih ravnic in renaturacija vodnih teles bi lahko bila ključna koraka k učinkoviti zaščiti pred poplavami.