Ameriška vlada kritizira Nemčijo: svoboda izražanja je v nevarnosti!

Ameriška vlada kritizira Nemčijo: svoboda izražanja je v nevarnosti!

V deželi neomejenih možnosti se tudi o svobodi govora razmišlja drugače. ZDF danes poroča, da ameriška vlada pod predsednikom Donaldom Trumpom kritizira Nemčijo zaradi vse večjih omejitev svobode izražanja. V zadnjem letnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva je položaj človekovih pravic v Nemčiji posebej opredeljen kot zaskrbljujoč. Navedena so vprašanja, kot sta cenzura in porast antisemitskega nasilja.

Poudarek je predvsem na omejevanju svobode izražanja na spletnih platformah, ki ga vidimo v povezavi z zahtevo EU po brisanju sovražnih sporočil. Kritika se nanaša tudi na nemško ozaveščenost o antisemitskih napadih. Opažajo, da so nemške oblasti preveč osredotočene na desničarske skrajneže, medtem ko je vloga priseljenih muslimanov v tem kontekstu banalizirana. Tudi Anton Vance, podpredsednik ZDA, je na Münchenski varnostni konferenci februarja 2025 potrdil, da je evropska politika razlog za zaskrbljenost.

Podroben pogled na situacijo

Poročilo poudarja, da je bilo lani več ljudi aretiranih ali obsojenih zaradi spodbujanja rasnega sovraštva in zanikanja holokavsta, vendar ne navaja konkretnih primerov. Zaskrbljujoče je, da se je število antisemitskih kaznivih dejanj v Nemčiji v prvih devetih mesecih leta 2024 več kot podvojilo. To število še posebej vpliva na razpravo o migrantih. Glede na poročila naj bi bili tisti, ki imajo antisemitsko prepričanje, tisti, ki spodbujajo ta razvoj.

Svoboda izražanja, ki je trdno zasidrana v nemški temeljni zakon, je pod pritiskom. Glede na spletno stran Statista Vse manj ljudi pravi, da lahko odkrito izrazijo svoje mnenje. Raziskava inštituta za javnomnenjske raziskave Allensbach kaže zaskrbljujoče rezultate: le 40 odstotkov vprašanih meni, da lahko svobodno izražajo svoja politična mnenja – kar je najmanj od začetka raziskav leta 1953.

Kritika zvezne vlade

Kancler Friedrich Merz (CDU) poskuša zavrniti vmešavanje ameriške vlade v nemško notranjo politiko. Odziva se na obtožbe, ki se širijo tudi v druge evropske države. Poročilo opredeljuje podobne pomisleke v državah, kot sta Francija in Velika Britanija, ter dodatno poudarja razpravo o svobodi izražanja in cenzuri v Evropi.

Razprava o ravnotežju med zaščito pred sovraštvom in ohranjanjem svobode izražanja postaja vse bolj zapletena. Urad za varstvo ustave ima od leta 2021 novo rubriko Delegitimizacija države, ki ponuja veliko prostora za interpretacijo in zato ne pomaga ravno pri umirjanju stvari. Prihajajoča zakonodaja, kot je zakon o digitalnih storitvah, ki bo začel veljati leta 2024, bo še podžgala vprašanje, ali lahko pride do prekomernega brisanja vsebine.

Razmere glede svobode izražanja v Nemčiji ostajajo napete. Glede na vse večje število in raznolike izzive je jasno, da sta svoboda govora in varnost državljanov ogroženi tudi v eni od držav z najboljšimi pogoji. Razprava o tem, kako naj se tega lotimo, bo seveda tudi v prihodnje polemična.