Villingen-Schwenningen: Zgodovina največjega pobratenega mesta v Nemčiji!

Villingen-Schwenningen: Zgodovina največjega pobratenega mesta v Nemčiji!

V Baden-Württembergu je 42 skupnosti z dvojnimi imeni, od katerih Villingen-Schwenningen izstopa kot največja. S približno 89.784 prebivalci – od novembra 2024 – je to mesto pravi paradni konj. Občina je bila ustanovljena 1. januarja 1972 z zelo opazno združitvijo neodvisnih mest Villingen in Schwenningen. Ta dogodek je bil del obsežne regionalne reforme v Baden-Württembergu, ki je potekala med letoma 1968 in 1975 in je prizadela številne skupnosti. Tudi do združitve Villingen-Schwenningen je prišlo po pozitivnem glasovanju prebivalcev obeh mest, kar kaže, da je za tem korakom stalo lokalno prebivalstvo. Merkur poroča, da je bila regionalna reforma namenjena predvsem ustvarjanju učinkovitejših skupnosti.

Razlike med obema deloma mesta bi težko bile večje. Villingen je tisočletno mesto, ki ga je načrtovala družina Zähringer, z jasno osrednjo strukturo in umetnostnozgodovinskimi stavbami. Schwenningen pa je zrasel nenačrtovano in predstavlja delavska stanovanjska naselja in hiše nižjega srednjega razreda. Medtem ko Villingen goji predvsem rimskokatoliško vero, je Schwenningen oblikovala evangeličansko-luteranska reformacija. Te različne politične kulture in verske pripadnosti so opazne še danes in so pomembno vplivale na miselnost prebivalcev. Deželna dežela Baden-Württemberg ponuja številne zanimive vpoglede v to.

Regionalna reforma in njeni učinki

Regionalna reforma v Baden-Württembergu je pomenila pravo prelomnico. Od leta 1968 do 1975 je bil cilj drastično zmanjšati število občin in okrepiti upravo, da bi ustvarili učinkovitejše strukture. To je privedlo do združitve številnih neodvisnih skupnosti, vključno z Villingenom in Schwenningenom. Skupno se je število skupnosti zmanjšalo s 3379 na 1111. Potrebna je bila nova upravna organizacija, ki bo nudila preproste in jasne strukture. Wikipedia dokumentira različne ukrepe in zakone, ki so bili sprejeti kot del te reforme.

V prvih desetletjih so bile gospodarske razlike med mestoma še posebej vidne. Medtem ko je Schwenningen postal znan po proizvodnji ur v 19. stoletju, je imel Villingen pestro zgodovino z več uničenji in ponovnimi vzpostavitvami. Villingen je bil med drugim del Avstrije in Württemberga, preden je leta 1806 postal del Badna. Schwenningen je na primer leta 1956 izdelal prve ure na baterije in bil pionir v industriji. Razvoj mesta so oblikovale gospodarske moči in izzivi skozi zgodovino.

Združitev ni prinesla le novih izzivov, ampak tudi nove priložnosti. Villingen-Schwenningen gre v prihodnost z lastnim grbom, ki je bil uveden leta 2001. Tam se združujeta cesarski orel iz Villingena in labod iz Schwenningena. Še danes imajo okraji svoje poštne številke in mestne hiše, kar poudarja identiteto posameznih okrajev. Kljub tej neodvisnosti se na mesto pogosto gleda kot na enoto.

Skratka, Villingen-Schwenningen ni samo največja občina z dvojnim imenom v Nemčiji, ampak je tudi dober primer sprememb, ki jih je prinesla regionalna reforma. Danes mesto stoji kot simbol uspešnega zlitja dveh kulturno različnih skupnosti.