Zajčja kuga v Berlinu: Kljub redkim primerom vse jasno!

Zajčja kuga v Berlinu: Kljub redkim primerom vse jasno!

Nedavno je bil v Berlinu razlog za zaskrbljenost, vendar je državni urad za zdravje in socialne zadeve (Lageso) dal vse jasno: kunčja kuga, živalska bolezen, ki lahko prizadene tudi ljudi, ostaja zelo redka zoonoza. kako rbb24 V prestolnici naj bi nedavno zabeležili primer zajčje kuge. Enega prizadetega bolnika so oskrbeli, a so ga po kratkem času odpustili. Lageso jasno pove, da ni razloga za skrb.

Kunčjo kugo povzroča bakterija *Francisella tularensis*. Do prenosa pogosto pride pri stiku z okuženimi živalmi ali okuženo vodo. Zanimivo je, da so lahko kot vektorji tudi klopi, komarji in druge žuželke. V celoviti analizi vodi Lekarna poglej okoli navaja, da je lahko prizadetih več kot 200 vrst živali, vključno z glodavci in pticami. Pri širjenju zajčje kuge je v središču pozornosti predvsem rjavi zajec.

Tveganje za ljudi

Simptomi kunčje mrzlice so podobni gripi in se običajno pojavijo tri do pet dni po okužbi. Sem spadajo povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol in bolečine v telesu, v nekaterih primerih pa se lahko pojavijo tudi razjede ali otekle bezgavke. Glasno Lekarna poglej okoli Stopnja umrljivosti je pri zdravljenju okoli 2 %, brez ustreznega zdravljenja pa lahko naraste do 15 %.

Ocenjuje se, da je število neprijavljenih primerov okuženih živali veliko, kar pomeni, da je dejansko število okužb lahko bistveno višje, kot je prikazano v statistiki. V Berlinu so leta 2024 in 2023 poročali o treh primerih, enem leta 2022 in dveh leta 2021. Od leta 2015 je bil zabeležen en smrtni primer, povezan s tularemijo, vendar ni bilo jasno, ali je bila okužba vzrok, saj je bil bolnik starejši od 75 let in je imel resne predhodne bolezni. Lageso predvideva večje število dejanskih primerov.

Zaščitni ukrepi in preventiva

Zvezni urad za oceno tveganja ocenjuje, da je tveganje za kunčjo mrzlico za prebivalstvo nizko. Kljub temu je potrebna previdnost, saj je o bolezni vse več poročil. Da bi preprečili okužbo, strokovnjaki priporočajo izogibanje stiku z divjimi živalmi, nošenje zaščitnih rokavic in respiratorja pri rokovanju z njimi ter dobro pečenje mesa. Pike žuželk je treba, če je mogoče, preprečiti z nošenjem ustreznih oblačil in repelentov proti insektom.

Ko gre za splošno grožnjo zaradi zoonoz, kot je kunčja mrzlica, je slika zastrašujoča: ocenjuje se, da približno 75 % na novo nastalih bolezni prihaja od živali. Vzroki za porast zoonoz so različni: podnebne spremembe, predelovalna reja in trgovina z divjimi živalmi povečujejo tveganje prelivanja, v katerem živalski patogeni preskočijo na ljudi.

Na splošno kunčja kuga ostaja redka, a resna težava. Odgovorno ravnanje in dobra obveščenost ostajata ključnega pomena za čim boljšo zaščito prebivalstva.