Najslabša letina žita v Havellandu: Kmetje sprožijo alarm!

Najslabša letina žita v Havellandu: Kmetje sprožijo alarm!

Medtem ko se sezona žetve v Havellandu bliža vrhuncu, so razmere za kmete vse prej kot rožnate. Dirk Peters, predsednik združenja kmetov v okrožju Havelland, potegne črnogledo ugotovitev: trenutna sezona žetve bi lahko bila najslabša letina doslej. Hude posledice suše so v kombinaciji z izjemno visokimi temperaturami okoli 35 stopinj močno prizadele pšenico. Ponekod je ostalo celo suho, kar je močno vplivalo na pridelek. V prvih šestih mesecih leta je padlo le 108 litrov padavin, kar je le 20 odstotkov letnega povprečja. Za primerjavo: lani je bilo v istem obdobju več kot dvakrat več padavin, okoli 555 litrov [maz-online.de].

V West Havellandu so pričakovanja glede pridelka še posebej negativna, kar ne vpliva le na letino žita. Jan-Derk Koning, kmet iz Hertefelda, se sooča s katastrofo: »Običajno požem okoli 60 decitonov ozimnega ječmena na hektar, letos načrtujem vsaj 30 decitonov – to je velik udarec,« pravi. Ozimni ječmen je že tradicionalno prvo žito, letos pa dva tedna prezgodaj. Stanje pridelka je zaradi pomanjkanja vode slabo; zrnje je drobno, cene ozimnega ječmena pa so že nekaj časa nizke.

V upanju na dež in boljše čase

Medtem ko so razmere za ozimni ječmen katastrofalne, je na obzorju še vedno kanček upanja: splošni obeti za letino žita v EU so boljši. Analitiki osvetljujejo obete za znatno okrevanje pridelka žita v EU, ki bi se lahko povečal s 125,5 milijona ton navadne pšenice leta 2024 na 140,4 milijona ton leta 2025, glede na Coceral, kot agrarwelt.com poroča. V Nemčiji pričakujejo 7,48 tone pšenice na hektar, kar je 6 odstotkov več kot lani.

A četudi napovedi za druge regije – predvsem Španijo in črnomorsko regijo – obljubljajo nadpovprečne donose, razmere v Havellandu ostajajo napete. Kmetje močno upajo na dež, ki je nujno potreben predvsem pri koruzi. Koning, ki ima tudi 600 krav molznic in redi 270 bikov, je zaskrbljen, da je suša prizadela tudi proizvodnjo krme. Drugi rez na zelenicah je padel le na 60 odstotkov običajnega pridelka.

Različne napovedi donosa po vsem svetu

Če pogledamo v širši luči, postanejo razlike znotraj Evrope jasne. Poročilo Komisije MARS navaja, da je povprečni pridelek pšenice v EU 5,83 tone na hektar, kar je 8 odstotkov več kot lani. To je predvsem posledica boljših rastnih pogojev v južnih regijah. V Nemčiji za koruzo napovedujejo 9,82 tone hektarskega pridelka, kar je v okviru dolgoletnega povprečja, saj je bil sposobni določiti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da se kmetje v Havellandu trenutno spopadajo z izjemno težkimi razmerami. Kljub pozitivnim napovedim za druge dele Evrope njihov položaj ostaja velik izziv. To ostaja scenarij v senci za lokalno kmetijstvo – z upanjem na izboljšanje v bližnji prihodnosti.