Umetniški zaraščen travnik pri Reriku – kombinacija umetnosti in ohranjanja narave!

Umetniški zaraščen travnik pri Reriku – kombinacija umetnosti in ohranjanja narave!

V slikovitem predelu Garvsmühlen, blizu L122 blizu Rerika, se dogaja nekaj izjemnega. Bruno Blank, ki je območje pridobil pred 15 leti, je na površini 4,5 ha ustvaril divji travnik, del katerega je zakonsko zaščiten močvirni biotop. To ni samo zatočišče za različne vrste metuljev in močvirske rastline, temveč tudi dom bizarnih umetniških instalacij, kot so predmeti, preoblečeni v telefonske govorilnice, narobe obrnjen avto in moped na majhnem otoku. A vsi prebivalci niso navdušeni nad to zaraščenostjo; nekatere moti nepokošenost travnika, ne da bi bila navedena konkretna imena, poroča [Ostsee-Zeitung].

Biotop ima bistveno vlogo v ekološki strukturi regije. Varuh barja Erik Asmus poudarja pomen območja, predvsem kot habitata ogroženih vrst, kot je barska žaba, ki je na rdečem seznamu. Šotišča veljajo za dragocene habitate in odločilno vplivajo na podnebje, saj so učinkoviti skladišči ogljika. Neokrnjena barja lahko shranijo več CO₂ kot gozdovi, medtem ko izsušena barja postanejo odlagalci CO₂. Na žalost je le približno 5 % prvotnih barij v Nemčiji blizu narave, pogosto ogroženih zaradi intenzivne rabe, kot sta rudarjenje šote in uničevanje, kot ugotavlja [NABU].

Umetnost in narava v harmoniji

Zaradi kombinacije umetnosti in narave je območje posebna destinacija. Prvotni umetniški predmeti, ki so že leta raztreseni po travniku, so bili pravzaprav namenjeni spodbujanju razmišljanja in ustvarjanju povezave med človekom in naravo. Mešana flora in favna, ki se zliva z umetniškimi instalacijami, ustvarja osupljivo podobo, ki bi lahko privabila številne obiskovalce. Toda Bruno Blank je zaskrbljen glede prihodnosti biotopa. Območje namerava dolgoročno zaščititi in ga morda predati kakšni fundaciji, a ima pomisleke glede pomanjkanja kadra v fundacijah, ki bi lahko skrbeli za tovrstne projekte.

S približno 40.000 hektarji barja v okrožju Rostock so razsežnosti regionalnega barja očitne. Ti dragoceni ekosistemi niso le habitati za različne vrste, ampak tudi naravni rezervoarji vode. Običajna praksa pridobivanja šote in izsuševanja ogroža ta občutljiva območja. NABU se zato zavzema za zaščito in renaturacijo barij po vsem svetu, da bi ohranili ta dragocen habitat.

Pomen barja

Različne vrste barij so temeljnega pomena za biotsko raznovrstnost. Visoka barja, ki se napajajo le z deževnico in so revna s hranili, so dom posebnih rastlinskih vrst, kot so šotni mahovi in ​​razne trave. Po drugi strani pa so barja povezana s podzemno vodo in so bogatejša z vrstami, a so tudi ogrožena. Ogrožene so različne rastline in živali v teh habitatih. Med njimi so pritlikava breza, dolgolistna rosika in številne vrste žuželk, ki so na seznamu ogroženih vrst, kot povzema [BfN]. Renaturacija in zaščita teh območij torej ni pomembna le za biotsko raznovrstnost, ampak tudi za naše okolje kot celoto.

Zavezanost Bruna Blanka k ohranjanju njegovega biotopa je primer aktivnega naravovarstvenega ukrepanja. Kombinacija umetnosti in ekologije ne ponuja le estetske privlačnosti, ampak tudi priložnost za senzibilizacijo ljudi o pomenu barja. Konec koncev je odgovornost za zaščito in ohranitev teh dragocenih habitatov na vseh nas.