Rekordna ženska moč: skoraj polovica Nemcev dela s krajšim delovnim časom!

Rekordna ženska moč: skoraj polovica Nemcev dela s krajšim delovnim časom!

Trend dela s skrajšanim delovnim časom je v Nemčiji v razcvetu in številke govorijo same zase. Glasno Deutschlandfunk 29 odstotkov delovno aktivnih v starosti od 15 do 64 let zdaj dela s krajšim delovnim časom. To postavlja Nemčijo na visoko mesto v EU; samo na Nizozemskem in v Avstriji so deleži krajšega delovnega časa še bolj izraziti. Razlika med spoloma je še posebej presenetljiva: medtem ko 48 odstotkov žensk v Nemčiji dela s krajšim delovnim časom, je le 12 odstotkov moških.

Kljub tej visoki stopnji krajšega delovnega časa je povprečni tedenski delovni čas v Nemčiji 34,8 ure, kar je precej manj od povprečja EU, ki znaša 37,1 ure. The
Je pa stopnja delovne aktivnosti, torej delež delovno aktivnih v starostni skupini, rekordna: s 77 odstotki je nad povprečjem EU, ki znaša 71 odstotkov. Izjemen je tudi delež delovno aktivnih žensk, ki znaša 74 odstotkov, kar je osem odstotnih točk nad evropskim povprečjem.

Krajši delovni čas v evropski primerjavi

Pogled na evropsko pokrajino pokaže, da je stopnja krajšega delovnega časa v Nemčiji tretja najvišja v EU, sledita ji Nizozemska (43 odstotkov) in Avstrija (31 odstotkov). Daily Mirror poročali. Po vsej EU je stopnja skrajšanega delovnega časa 18 odstotkov, kar poudarja pomen prožnih modelov dela v Nemčiji. Medtem ko se je delovni čas v Nemčiji in po vsej EU v zadnjih desetih letih nekoliko zmanjšal, se povečuje pritisk na vlado, da zagotovi gospodarsko stabilnost z daljšim delovnim časom. Zaradi tega razvoja se vse pogosteje poziva k najdaljšemu tedenskemu delovnemu času, kar pa naleti na odpor sindikatov.

Če pogledamo nazaj, je že leta 2018 polovica zaposlenih žensk delala s krajšim delovnim časom. Tovrstna zaposlitev je pogosta predvsem pri slabo plačanih storitvenih delih, redka pa je v industrijskih panogah. Glede na analizo, ki jo je bpb Zaposlene s krajšim delovnim časom so večinoma ženske, ki delajo s krajšim delovnim časom zaradi družinskih potreb ali skrbi za otroke. To je veliko manj pogosto pri moških, le 4 odstotke.

Prednosti in izzivi honorarnega dela

Delo s skrajšanim delovnim časom ponuja številne prednosti, predvsem ko gre za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. A druge plati medalje ne gre prezreti. Kratek delovni čas lahko privede do pojava »pasti s skrajšanim delovnim časom«, kjer zaposleni ostajajo na obrobju trga dela in imajo malo možnosti za povečanje ur. To predstavlja tveganje za padec dohodkov in manj možnosti za napredovanje. Poleg tega je le 9 odstotkov ljudi, ki delajo s krajšim delovnim časom, na vodstvenih položajih.

Prav tako ne gre zanemariti zakonodajnega okvira. Zakonska pravica do premostitve krajšega delovnega časa, ki je bila uvedena leta 2019, naj bi pripomogla k spodbujanju prožnosti krajšega delovnega časa.
Toda glede na pogoste negotovosti in premajhno zastopanost žensk na vodilnih položajih je treba še videti, kako se bo trg s krajšim delovnim časom razvijal naprej. Zvezna vlada je pozvana, da ponudi primerne modele delovnega časa za nadaljnje izboljšanje združljivosti dela in družine, da bi povečali ne le število, ampak tudi izboljšali kakovost življenja zaposlenih.