Rdeči alarm: Azijski sršen grozi Saški-Anhaltu!

Rdeči alarm: Azijski sršen grozi Saški-Anhaltu!

Novica je vznemirila čebelarje in ljubitelje narave: azijski sršen (Vespa velutina) je dosegel Saško-Anhalt. Sredi septembra je deželni urad Saške-Anhalt za varstvo okolja (LAU) potrdil, da so prva gnezda te invazivne vrste našli tako prebivalci Colbitza kot uradna poročila. Ta vrsta sršenov se v Nemčiji širi od leta 2014, sprva predvsem na jugozahodu, zdaj pa je dosegla tudi severno in vzhodno Nemčijo. bauernzeitung.de poročali.

Azijski sršen ni le hrošč za čebelarje, ampak tudi potencialna grožnja domorodnim populacijam žuželk. Glede na nedavno študijo Univerze v Exeterju kaže osupljivo, prilagodljivo lovsko vedenje. Sršen se v veliki meri prehranjuje s čebelami, osami, muhami in drugimi žuželkami, kar ima lahko resne posledice za ekosistem. Ocenjuje se, da bi zmanjšanje števila žuželk opraševalcev lahko celo ogrozilo kmetijstvo in biotsko raznovrstnost v regiji. velutina.de.

Prepoznavanje in ravnanje z azijskim sršenom

Kako pa prepoznati to invazivno vrsto sršenov? Pri identifikaciji pomagata dve prepoznavni značilnosti: evropski sršen ima rdečkasto-rjavo-črn del prsnega koša in rdečkasto-rjave noge, medtem ko ima azijski sršen popolnoma črn del prsnega koša in črne noge z izrazito rumenimi nogami. Za pravilno identifikacijo je obvezna fotografija, ki se lahko uporabi za prijavo opažanja pristojnim organom, kot npr Umweltbundesamt.de pojasnil.

Poročila o opažanjih in najdenih gnezdih so za naravovarstvene organe velikega pomena, da lahko sprožijo ustrezne ukrepe zatiranja in odstranjevanja. Obstaja pa velika negotovost glede pravne ureditve – odgovornosti za odstranjevanje gnezd niso jasno urejene. Stroški odstranitve gnezda lahko znašajo tudi do 5000 evrov. Zato čebelarsko združenje Saške-Anhalt poziva k finančni pomoči prizadetim čebelarjem in prebivalcem.

Porazdelitev in tveganja

Nevarnosti, ki jo predstavlja azijski sršen, ne gre podcenjevati. To vrsto je Evropska komisija leta 2016 uvrstila na seznam invazivnih tujerodnih vrst, od marca 2025 pa se v Nemčiji šteje za »uveljavljeno«, kar pomeni, da ni več obveznosti boja proti njej. Na enem kvadratnem kilometru lahko ustvari do 15 gnezd, v nasprotju z evropskim sršenom, ki običajno ustvari le eno ali dve gnezdi. Lovsko vedenje se razlikuje regionalno in sezonsko, čebele pa pogosto postanejo plen, zlasti na podeželju.

Zvezna agencija za okolje poudarja, da bi se smeli z azijskimi sršeni ukvarjati samo dobro obveščeni ljudje. Ker v Nemčiji trenutno ni posebnega biocidnega pripravka za boj proti azijskim sršenom, se preizkušajo alternativne metode, kot sta ročno odsesavanje ali sežiganje s plamenom. Nepooblaščeni poskusi odstranjevanja gnezd s strani državljanov močno odsvetujemo, saj gre lahko za zaščitene vrste.

Širjenje azijskega sršena zahteva hitro in usklajeno ukrepanje. LAU zato poziva vse občane, da opažanja sporočajo in aktivno sodelujejo pri dokumentiranju. Le s sodelovanjem in pravočasnimi ukrepi je mogoče ohraniti ekološko ravnovesje v naši regiji. Prihajajoča zima bo pokazala, kako se bodo razmere razvijale in ali bodo storjeni potrebni ukrepi za zaščito lokalne narave.