Blatni plaz v Rittmitzu: Prebivalci zahtevajo boljšo zaščito pred poplavami!

Blatni plaz v Rittmitzu: Prebivalci zahtevajo boljšo zaščito pred poplavami!

V zadnjih dneh so se v mestih Rittmitz, Kattnitz in Kiebitz razvile napete razmere. Prebivalci se pripravljajo na bližajoče se deževje, ki bi lahko blato s polj ponovno odneslo na ulice. Gasilci so v torek popoldne odšli na čiščenje ulic, ki so zaradi blata postale neprevozne. Po Sächsische.de je poveljnik lokalnih gasilcev Denny Thomas postal dejaven ob 15.16. in opozorili gasilce iz Ostraua in Rittmitza.

To je že drugi plaz blata, ki je letos prizadel regijo. Še posebej prizadeta sta Teichstraße, znana tudi kot »Schleifenberg«, in križišče s Flachsmühlenweg. V samo 15 minutah je padlo ogromnih 18 litrov deževnice, kar je spodbudilo curke blata in vode. Le mesec prej, 15. junija, je podobne težave povzročilo 45 litrov v pol ure.

Potrebne so skupne rešitve

Na nedavni seji sveta so zaskrbljeni prebivalci Rittmitza izrazili zaskrbljenost glede zaščite pred poplavami. Skupaj želijo razviti rešitve za boljšo zaščito pred posledicami ekstremnih vremenskih pojavov. Ker so nujno potrebni dolgoročni ukrepi za zaščito naslednjih vasi. Lokalno potovanje je načrtovano sredi avgusta, da bi podrobneje raziskali lokalne razmere.

Okrožni urad osrednje Saške ima v tej razpravi pomembno vlogo, saj Teichstrasse velja za okrožno cesto. Kritična situacija je, da je tam le en požiralnik, ki ni dovolj očiščen. Za ponovno prevoznost cest je bilo napotenih devet gasilcev. Operacijo je vodil Björn Simniok, drugi namestnik občinskega gasilskega poveljnika Jahnatala.

Kratkoročni in dolgoročni ukrepi

Po zgodnjih opozorilih so zaposleni na gradbišču delali tudi na čiščenju ulice Feldhäuser v Kiebitzu. Ob prejšnjem obilnem deževju se je tam nabralo okoli 15 centimetrov blata. Poroka je s pravočasnimi zaščitnimi ukrepi poskrbela, da je bilo njeno premoženje manj prizadeto. Županja mesta Kiebitz Franziska Dinor je pohvalila hiter odziv gradbišča in s tem poudarila potrebo po dobro organiziranem kriznem odzivu.

Glede na te ponavljajoče se poplave se postavlja vprašanje, kako lahko skupnosti bolje zaščitijo svoje državljane in lastnino. Po Zvezni agenciji za državljansko izobraževanje je treba upoštevati vse komponente tveganja poplav – nevarnost, izpostavljenost in občutljivost. Učinkovito preprečevanje poplav zahteva tako tehnično kot naravno zaščito pred poplavami. Na Saškem so med letoma 2002 in 2012 v tehnično protipoplavno zaščito vložili okoli 530 milijonov evrov.

Da bi dosegli trajno izboljšanje, niso potrebni samo vladni ukrepi, ampak tudi zasebno zagotavljanje državljanov. Ker popolna zaščita pred poplavami ni mogoča, so ključni nasipi in posamezni ukrepi. Razprava o odgovornosti in porazdelitvi stroškov med državo in državljani na poplavnih območjih je zato nujna, kot pojasnjuje zvezno ministrstvo za okolje.