Zaostanki pri prenovi šol: turingenske občine kljub težavam ostajajo neomajne
Okraj Ilm se sooča z izzivi pri prenovi šol. Kljub veliki potrebi po prenovi občine ne načrtujejo zapiranja.

Zaostanki pri prenovi šol: turingenske občine kljub težavam ostajajo neomajne
Potreba po prenovi šol je trenutno predmet vročih razprav v Turingiji. Državni revizijski urad po svojih izračunih šolskim oblastem priporoča, naj razmislijo o morebitnem zaprtju šol, a večina občin na to, kot kaže, ni navdušena. Raziskava nemške tiskovne agencije je pokazala, da želijo šolske oblasti obdržati svoje stavbe, kljub potrebi po obsežni prenovi. Samo šokantne številke računskega sodišča kažejo, da so za enajst šolskih organov določili gradbeno zahtevo okoli 1,1 milijarde evrov. Ta položaj je spodbudil poročilo n-tv, ki opisuje glavne izzive v izobraževalnem sektorju.
Kot napoveduje ministrstvo za izobraževanje Turingije, bo število študentov v prihodnjih letih močno upadlo. Zlasti okrožje Unstrut-Hainich in Erfurt se soočata s težko odločitvijo o razpravi o zaprtju šol v primeru upadanja števila učencev. Medtem ko je izkoriščenost zmogljivosti šol v Erfurtu včasih več kot 100-odstotna, občine načrtujejo pregleden pristop k načrtovanju mreže šol, kot je razvidno iz poročila MDR.
Potreba po prenovi v številkah
Po predvidevanjih Računskega sodišča znašajo potrebe po prenovi vseh šol v Turingiji skupno 3,3 milijarde evrov. V letu 2023 je enajst šolskih organov pregledalo 28 šolskih zgradb in športnih dvoran. Proračunska zahteva za te ponudnike torej znaša impresivnih 1,1 milijarde evrov. Približno polovica obiskanih šol ne izpolnjuje strukturnih zahtev za sodobno učenje ali zahtev glede dostopnosti. Univerze in GEW Thüringen zato od državnih politikov zahtevajo, da skupaj z občinami izboljšajo infrastrukturo v šolah.
Mesto Erfurt ima posebno veliko potrebo po prenovi. Tu je potrebnih 340 milijonov evrov za 81 šolskih stavb in 47 športnih dvoran. Jena potrebuje 88 milijonov evrov, medtem ko okrožje Unstrut-Hainich ocenjuje naložbeno vrzel v višini 80 milijonov evrov. Na drugi strani je mesto Weimar razmeroma dobro pozicionirano, saj so skoraj vse šole in športne dvorane obnovljene, od leta 2009 pa je bilo v stavbe vloženih skupno 53 milijonov evrov.
Vloga sindikatov in politike
GEW Thüringia zavzema jasno stališče in poziva ministrstva, naj rešijo investicijske zaostanke v šolskem sektorju in zagotovijo ustrezne šolske potrebščine. Predsednica GEW, Kathrin Vitzthum, poudarja potrebo po trdni infrastrukturi za učenje in opozarja na velike regionalne razlike v izdatkih za šolske zgradbe v Turingiji. Po njenih besedah je nujno, da država razširi investicijski program gradnje šol in podpre tudi občine.
Sredi tega zaostanka pri prenovah se zdi razumljiva želja lokalnih oblasti, da ne bi bilo treba zapreti šol. Kljub napeti finančni situaciji in velikim zahtevam po naložbah je ugotovljeno, da izkoriščenost šol pogosto ostaja visoka. Ostaja upanje za boljše finančne vire in trdno načrtovanje v naslednjih nekaj letih, da bo izobraževalna krajina v Turingiji pripravljena na prihodnost.